Leto je naokoli, ko smo še brezskrbno pustovali v šoli, saj so kmalu po tem šolo zaprli zaradi epidemije. Letos  smo po dolgem času šolanja na daljavo, ravno za pustni čas, ponovno vsi v šoli. Zbrali smo se našemljeni v pustne šeme  na šolskem igrišču, ter se postavili  na primerno razdaljo med »mehurčki«. Prva triada smo z velikim aplavzom pozdravili pustne šeme iz 4. in 5. razreda, ter njihove učiteljice, veseli, ker so končno spet z nami v šoli.

Pust je čas, ko lahko postanemo vse, kar si želimo in tako domišljiji prepustimo prosto pot. Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen.

Pustni obredi častijo pomladne sile in preganjajo ostanke zime. To smo seveda počeli tudi mi! Z malimi instrumenti, rokami, nogami in glasnim vriščem, smo glasno zaropotali. Zima ni imela možnosti! Pregnali so jo topli sončni žarki in veselo upanje na prihajajočo pomlad.

V starih časih so bile najbolj priljubljene maškare take, da so se moški našemili v ženske, ženske pa v moške. Otroci so se največkrat oblekli kar v stare ponošene obleke staršev. Po obrazu so se namazali s sajami, ter hodili od hiše do hiše, plesali, peli in se razkazovali ljudem. Nagrajeni so bili s krofi, suhim sadjem, včasih tudi s kakšnim denarjem.

Danes pa je malce drugače. Pustne kostume največkrat kupimo v trgovini, le malokdo se izdelave loti sam. A maškare tudi danes rade hodijo od hiše do hiše in dobri ljudje jih radi nagradijo s sladkarijami in tudi denarjem.

Pust pa mora biti tudi masten okoli ust, zato smo se tudi mi ta dan mastili s krofi. Star ljudski pregovor pravi: » Za pusta morajo biti siti ljudje, živina in duhovi.«

Torej smo bili: siti, veseli, nasmejani, norčavi, saj prav takšen je tudi pust. Zunaj smo torej zapeli pustne pesmi, zaplesali ob glasbi in se imeli neizmerno lepo.

Prispevek: Boža Duša

 Fotografije: Nastja Novak, Polona Š. M.

Oznake: PŠ Št. Jurij, Pustovanje, Utrip