V torek, 13. 9. , smo prvošolci z Adamičeve imeli prvi športni dan. Peš smo jo mahnili proti Spodnjemu Blatu. Ker je bilo vreme ta dan sončno, nam je hoja po gozdu še posebej ugajala. Ena izmed učiteljic nas je v gozdu opozorila na natančno opazovanje in iskanje vijolične pentlje. Našli smo jo na razpotju in pokazala nam je pravo smer. Večkrat smo se ustavili, si odpočili, pili in že prišli do prvega cilja. Pojedli smo šolsko malico in se malo poigrali. Čakala nas je še pot nazaj. Na njej smo morali biti previdnejši, saj je vodila tik ob lokalni cesti. Prijetno utrujeni smo uspešno opravili naš prvi pohodniški podvig. Kaj pa o njem menijo nekateri učenci?

Dolgo smo hodili. V gozdu sta me sošolki strašili, kot da sta medved, jaz pa sem bežala pred njima. (Zoja 1. b)

Vse mi je bilo všeč. Rada hodim, ampak so me malo bolele noge. (Katarina 1. a)

Še posebej mi je bila všeč pot, kjer smo videli konje. (Nuša 1. c)

Nisem navajena tako dolge poti, zato sem bila vmes malo utrujena. Na koncu je bilo vse dobro. (Arja 1. c)

Najboljše je bilo, ko smo jedli. Pot je bila zame predolga in bolele so me noge. (Maks 1. c)

Čisto vse je bilo v redu. Ker veliko kolesarim, sem zlahka hodil. V gozdu smo tudi tekli. (Žiga 1. a)

Všeč mi je bil gozdni zrak. Čeprav so me mučile noge, sem vseeno tekel. Rad sem zunaj. (Ivan 1. b)

Imela sem se lušno.  Za nazaj sem bila že zelo zmatrana. (Nika 1. d)

Všeč mi je bilo, ker smo se na cilju igrali. Ni mi pa bilo všeč, ker nismo jedli sladoleda. (Ana 1. a)

Šli smo po poti, ki jo poznam. Pot je bila zelo dolga, zato sem hotel iti domov. (Janez 1. d)

Fotografije prispevale: Učiteljice 1. razredov

Oznake: DE Adamičeva, Jesenski pohod, Športni dan, Utrip