Delavnica, hkrati pa učilnica, iz katere je mamljivo dišalo …  

Letos na naši podružnični šoli poteka interesna dejavnost Kje sem doma?, pri čemer učenci spoznavajo svojo domovino – Slovenijo.

Za izhodiščno točko potovanja po Sloveniji smo si izbrali Žalno in okoliške kraje. Spoznavali smo tudi občino Grosuplje in ostale kraje na Dolenjskem.

Z Dolenjskega smo se preselili na Gorenjsko, kjer smo prisluhnili zvokom narodno-zabavne glasbe, si ogledali najvišje vrhove, prepevali Kekčevo pesem in spoznavali tradicionalne obrti, ki so značilne za Gorenjsko.

Nadvse smo bili navdušeni nad lectarstvom. Lectarstvo je oblikovanje slastnega peciva iz medenega testa. Zavihali smo rokave in najprej spekli medenjake v obliki src. Počakali smo, da so se srca ohladila in posušila, nato pa nanje začeli nanašati rdeče barvilo. Ko se je barvilo posušilo, so bila srca pripravljena na okrasitev.

Spoznali smo, da je lectovo srce prvotno pobarvano iz treh barv, in sicer rdeče – predstavlja simbol strasti, rumene – simbol neskončnosti in zelene – simbol rasti in razvoja.

Lectovo srce je bilo včasih eno izmed značilnih daril, ki so si jih ljudje med seboj izmenjali ob posebnih priložnostih. Najpogosteje so fantje z njimi dekletom pokazali ljubezen. Danes pa ima lectovo srce večinoma okrasni značaj in je namenjeno dekoraciji.

Glede na to, da smo delavnico izvedli v decembru, smo se z učenci odločili, da lectova srca odnesejo domov in jih podarijo svojim staršem, bratom in sestram, babicam ter dedkom … V ta namen smo poleg lectovih src zapisali še praznična voščila, srca pa zavili v zavijalni papir in jim dodali pentljico.

Z delavnice smo odšli vsi zelo zadovoljni, saj smo se uspeli z dejavnostjo naučiti veliko novega. Z veliko truda in potrpežljivosti nam je uspelo ustvariti lepe izdelke, ki smo jih z veseljem odnesli domov.

Prispevek napisala: učiteljica Nastja

Fotografije: učiteljica Nastja

Oznake: Lectova srca, PŠ Žalna, Učenci, Utrip